Vnetja obzobnih tkiv najpogosteje povzročajo bakterije v zobnih oblogah, čeprav so le te v večini normalno prisotne v naši vsakdanji ustni flori. Ko se ravnotežje v ustni flori poruši, na primer zaradi zelo slabe ustne higiene, ter se pridružijo še drugi vzročni dejavniki, ki jih naš imunski sistem ne more premagati, se lahko razvije ena izmed oblik parodontalne bolezni.

 

Tako kot pri številnih boleznih lahko tudi pri parodontalni bolezni, storimo veliko, da jo preprečimo ali vsaj upočasnimo in omilimo njen potek. Bistvena je dobra ustna higiena, kajti na čistih zobeh se zobni plak težko nabira in je s tem količina bakterij v ustih manjša.

Kajenje je eden glavnih vzročnikov parodontalne bolezni. Ob temu da je lepljivi katran na naših zobeh pravo leglo bakterijam, se zaradi kadilskega dima zasledijo spremembe ustne sluznice, spremembe ustnic, nenazadnje pa se spreminja tudi protektivna vloga sline. 

 

Priporočljivo je da se ne začne kaditi, vkolikor pa že kadite, da se z razvado trajno odneha.

Pri preventivi je pomembna tudi zdrava in uravnotežena prehrana z dovolj hranilnimi snovmi in vitamini in minerali. Piti moramo dovolj vode, saj le tako zagotovimo ustrezen tok sline, ki naravno izpira ustno votlino.

 

V začetnih fazah vnetja zobne dlesni  ustni higienik ali zobozdravnik odstranita mehke in trdne zobne obloge, pacienta nauči pravilnega umivanja zob in ga spodbudi k ustreznemu načinu življenja in prehranjevanja, ki bo pripeljal do ozdravitve.

 

Pri napredovali parodontalni bolezni je potrebno s kirurškimi tehnikami zmanjšati globino parodontalnih žepov, ki jih potem sami lahko skrbno čistimo. 

 

​Ustna higiena je še posebno pomembna pri pacientih vključenih v ortodontsko zdravljenje, kjer je fiziološko čiščenje zob zaradi nalepljenih nosilcev ovirano.