Zakaj nekateri otroci potrebujejo ortodontski aparat?​

 

Najpogostejši vzrok za potrebo po ortodontskem zdravljenju je še vedno prezgodnja izguba mlečnih zob. Največkrat otrok izgubi mlečne zobe zaradi zobne gnilobe, redkeje zaradi poškodb. Zaradi prezgodnjega pomika stalnikov se neizraslemu prehitro zapre pot v izraščanju. Potreba po ortodontski aparat se pojavi tudi pri nesorazmerju v velikosti zob in čeljustnic, pri čemer zobje ob premajhnem prostoru v čeljustnicah skušajo izrasti do ugriza z zobmi nasprotne čeljustnice. Med razvade ki prav tako vplivajo na neestetsko postavitev zob v čeljustnicah se najpogosteje omenjajo sesanje dude in prsta, ter dihaje skozi usta z drža odprtih ust. Ostale nepravilnosti kot so genetske odsotnosti določenih zob in zobnih skupin, nadštevilčnost določenih zob, nepravilni položaji zob v zobni formuli, številne prirojene in razvojne nepravilnosti zob in čeljusti so manj zastopane a prav tako estetsko moteče. 

 

 

Pri kateri starosti lahko otrok že dobi aparat?

 

Otroci praviloma dobijo snemljivi ortodontske aparate v obdobju mlečnega oziroma mešanega zobovja. O mešanem zobovju govorimo ko so poleg mlečnikov v ustih prisotni tudi zobje stalne zobne vrste.  V tem obdobju se najlažje usmerja razvoj čeljustnic, ter pravilno izraščanje zob. Obenem je v tem obdobju potrebno odpraviti zgoraj omenjene razvade, ki motijo narmaleno rast in razvoj zob in čeljustnic. V obdobju mlečnega zobovja je razmik med zobmi nam dobrodošel znak rasti čeljustnic, ki se kasneje kompenzira z izrastjo stalnikov, ki so kot zobje večji in širši. V obdobju mešanega zobovja je prav nasprotno gneča v regiji med podočniki normalen pojav ki se z rastjo čeljustnic zmanjšuje.

Ob izrasti polne stalne zobne vrste so praviloma razvade, kot moteč faktor že odpravljene. Zobje so na svoji poti v usta izrasli v položaj, ki nam morda ni prav všeč. V tem obdobju se z nesmemnim zobnim aparatom urejajo položajne nepravilnosti zob, prostorske razmere v zobnih lokih, ter sam odnos med čeljustnicami.

 

 

Kaj pravzaprav je ortodontski aparat? Kakšne poznamo in v čem se razlikujejo (nekateri so fiksni, drugi snemljivi)?

 

Ortodontski aparat je naprava, ki omogoča vodeno izrast zob, pomaga pri rasti čeljustnic, ter ureja položajne in prostorske nepravilnosti med njimi. Določeni aparati služijo zgolj za odpravo negativnih razvad, ki vodijo zobe k nepačni izrasti in uvrstitvi v zobne loke. Glede na razvojno starost otroka, ter obliko in stopnjo nepravilnosti se ortodont odloči za vrsto in obliko snemnega oziroma nesnemnega ortodontskega aparata.

Slabost snemljivih aparatov je predvsem ta da v terapiji z njim zgolj nagibamo zobe in ne moremo računati na 3D premike. 

Druga velika slabost snemljivih aparatov je ta da ga lahko otrok sam odstrani iz ust, kar lahko pomeni, da je aparat v ustih prisoten premalo časa, da bi bil učinkovit. Težko resnično nadzorujemo, koliko časa aparat učinkuje. Takšen aparat se zlahka tudi izgubi ali poškoduje (na primer, ko ga otrok odstrani iz ust pred malico v šoli). Prednost snemljivega aparata je v enostavni kontroli ustne higiene, saj ne zahteva prilagojenega in zahtevnega vzdrževanja ustne higiene z dodatnimi pripomočki. Snemljivi aparat je cenejši od fiksnega.

Funkcionalni aparati so naprave s katerimi uspešno usmerjamo razvoj ustnih tkiv in odpravo razvad. Odprava razvad je ključnega pomena pri zagotavljanju ustreznih razmer za nemoteno izrast zob ter pravilen položaj čeljustnic.

Fiksni aparati so z nosilci (zvezdicami) prilepljeni na zobe. Poleg le-teh aparat sestavljajo še žični lok, ki povezuje nosilce, ter dodatni elementi za premikanje zob (vzmeti, gumice, zanke ...). Nosilci fiksnih aparatov so lahko kovinski, plastični ali keramični (manj vidni). Aparat je lahko nameščen na ustnično ali jezično stran zob.

V določenih primerih je potrebno za uspešno zdravljenje nepravilnosti nekaj časa hkrati nositi fiksni in snemljivi aparat.

 

Koliko časa ga mora otrok nositi, da so vidne izboljšave?

 

Čas nošenja aparata, ki je potreben za doseganje odprave nepravilnosti, je odvisen od same nepravilnosti. Izboljšave so praviloma vidne relativno hitro (če otrok dejansko aparat nosi, v primeru snemljivega aparata), vendar dokončno zdravljenje navadno traja dlje. Povprečen čas zdravljenja s snemnim aparatom je med 18 in 38 mesecev. V primerih, ko gre za preprečevanje napačnega razvoja, je čas zdravljenja lahko relativno kratek, dokler se odklon v razvoju ne odpravi, po končani menjavi zob pa je lahko ponovno potreben, to pot drugačen aparat. Zdravljenje nepravilnosti s fiksnim ortodontskim aparatom, ko ni več mlečnih zob, lahko traja od enega pa  vse do treh let, po snetju aparata je potrebno še nekaj časa nositi snemljivi retencijski aparat, ki preprečuje ponovno premikanje zob. Po snetju fiksnega ortodontskega aparata je po pravilu potrebno na jezični strani zob nalepiti žični retencijski lok, ki dodatno  preprečuje premikanje zob in s tem zagotavlja ohranjanje estetskega stanja, ki smo ga skozi terapija tako dolgo čakali.

 

Ali lahko pride do kakšnih komplikacij pri nošenju ortodontskega aparata?

 

Najpogostejša komplikacija pri nošenju ortodontskega aparata je pojav zobne gnilobe, če otrok ne vzdržuje primerne ustne higiene. Tudi vnetje dlesni je posledica slabe higiene. Aparat predstavlja pri čiščenju dodaten izziv za vsakogar. Dostikrat otrok, pri katerem je prisotna nepravilnost in potrebuje ortodontski aparat, tega ne dobi več mesecev, včasih tudi let. Ortodont se mora sprva prepričati, da je otrok (s pomočjo staršev) sposoben vzdrževati primerno ustno higieno, preden dobi aparat.

Blaga bolečina in občutek tiščanja zob sta normalni težavi med ortodontskim zdravljenjem. Žični deli ortodontskih aparatov lahko v določenih primerih začnejo motiti žvečenje ali pa začnejo dražiti dlesen, obraz in ustnico. Na fiksnem aparatu se lahko (predvsem na začetku, dokler se otrok ne navadi) odlepi kakšen nosilec ob grizenju trše hrane. Prav tako na začetku (prvi teden) aparat draži ustnico in lica. V ta namen dobijo otroci poseben vosek, ki ga uporabijo na mestih, ki so moteča.